- razposajênost
- -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razposajênost
Look at other dictionaries:
burlésken — kna o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dečáški — a o (á) pridevnik od dečak: dečaška razposajenost; dečaške sanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doséči — séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvihráti se — ám se dov. (á ȃ) ekspr. burno z dejanji izraziti svojo jezo, razposajenost: ko se je izvihral, se je lotil dela; izvihrati se v pretepu; prim. zvihrati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretepáštvo — a s (ȃ) dejavnost pretepačev: boriti se proti pretepaštvu; bili so žrtve pretepaštva / kdaj ga bo minila razposajenost in pretepaštvo nagnjenje k tej dejavnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
