razpóčiti se

razpóčiti se: -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

razbúhniti se — em se dov. (ú ȗ) knjiž. razpočiti se: krompir se pri kuhanju razbuhne / v bližini se je razbuhnila granata je eksplodirala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpóčenje — a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpòk — óka m (ȍ ọ) glagolnik od razpočiti se: razpok balona, mehurja / razpok granate eksplozija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavíst — i ž (ȋ) občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi: ob njihovem bogastvu, uspehu ga obide, prevzame zavist; ekspr. grize, razganja, razjeda, tare, žre jih zavist; njena lepota vzbuja zavist; ekspr. bleda,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias