- razosébiti
- -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti zavest o lastni osebnosti: razosebiti človeka; v takih razmerah se človek razosebi / razosebiti delo razosébljen -a -o: razosebljeni junaki drame; biti razosebljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razosebítev — tve ž (ȋ) glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razosébljenje — a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika