Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
heterogén — a o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kompléksen — sna o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogolíčen — čna o prid. (ȋ) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogoobrázen — zna o prid. (ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: mnogoobrazni občutki / mnogoobrazna narava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogostránski — a o prid. (á) 1. publ. mnogovrsten, raznovrsten: mnogostransko kmečko delo; opisal je mnogostransko delovanje zaslužnega jubilanta / mnogostranska državna intervencija v gospodarstvu 2. ki se ukvarja z mnogo stvarmi: mnogostranski človek 3. redko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogotér — a o prid. (ẹ̑) star. 1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni 2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogotéren — rna o prid. (ẹ̑) star. mnogovrsten, raznovrsten: individualne razlike so mnogoterne / mnogoterna drobnarija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogòč — tudi mogóč óča e prid. (ȍ ọ; ọ̄ ọ) 1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja: kateri so mogoči vzroki, da motor ne vžge; napravite vse mogoče rešitve naloge / niti najmanjši dvom ni več mogoč; na to vprašanje je mogoč samo en… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polimórfen — fna o prid. (ọ̑) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polimorfni pojavi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov, mnogoličen: polimorfna funkcija ◊ min. polimorfna snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah, mnogolična snov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polivalénten — tna o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
