razmajáti

razmajáti
-májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā) 1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje 3. ekspr. razgibati: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke ● ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti razmaján tudi razmájan -a -o: star, razmajan stol; razmajan voz; razmajani zobje; razmajana disciplina; njeno zdravje je razmajano

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • razdŕmati — am dov. (r̄ ȓ) star. razmajati, poškodovati: potres je razdrmal staro hišo / težko delo razdrma zdravje razdŕman a o: razdrmani živci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razgíbati — 1 am in ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razgúgati — am tudi ljem dov. (ū) ekspr. 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen 2. razmajati: razgugati stol razgúgan a o: razgugana miza …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razklopotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán a o: razklopotan avtobus …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razmígati — am dov. (ȋ) ekspr. 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi 2. razmajati: burja je razmigala stebre …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razníhati — am dov. (ȋ) knjiž. razmajati: raznihati vrata / veter je raznihal veje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razrúkati — am dov. (ū ȗ) nižje pog. razmajati: potres je razrukal hišo razrúkan a o: razrukani zidovi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razškatláti — ám dov. (á ȃ) nar. razmajati: razškatlati voz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zgúncati — am dov. (ȗ) pog. 1. razmajati: zguncati stol 2. razgibati: posrečilo se mu je zguncati odbornike zgúncan a o: zguncana miza …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zmajáti — zmájem tudi zmájati em tudi am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”