razdŕmati — am dov. (r̄ ȓ) star. razmajati, poškodovati: potres je razdrmal staro hišo / težko delo razdrma zdravje razdŕman a o: razdrmani živci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razgíbati — 1 am in ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razgúgati — am tudi ljem dov. (ū) ekspr. 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen 2. razmajati: razgugati stol razgúgan a o: razgugana miza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razklopotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán a o: razklopotan avtobus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razmígati — am dov. (ȋ) ekspr. 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi 2. razmajati: burja je razmigala stebre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razníhati — am dov. (ȋ) knjiž. razmajati: raznihati vrata / veter je raznihal veje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrúkati — am dov. (ū ȗ) nižje pog. razmajati: potres je razrukal hišo razrúkan a o: razrukani zidovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razškatláti — ám dov. (á ȃ) nar. razmajati: razškatlati voz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgúncati — am dov. (ȗ) pog. 1. razmajati: zguncati stol 2. razgibati: posrečilo se mu je zguncati odbornike zgúncan a o: zguncana miza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmajáti — zmájem tudi zmájati em tudi am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je … Slovar slovenskega knjižnega jezika