- razkuževáti
- -újem nedov. (á ȗ) uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cianizírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izparívati — am nedov. (í) 1. teh. odstranjevati iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izparivati mleko 2. agr. čistiti, razkuževati s paro: izparivati vinsko posodo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
páriti — im nedov. (á ȃ) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plíniti — im nedov. (í ȋ) s plinom razkuževati: pliniti garjave konje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekuhávati — am nedov. (ȃ) 1. s kuhanjem čistiti, razkuževati: prekuhavati perilo / prekuhavati vodo 2. s kuhanjem predelovati: prekuhavati sadje v žganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkuževánje — a s (ȃ) glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sépsa — e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ušív — a o prid. (ȋ í) 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaplinjeváti — újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvepláti — ám nedov. (á ȃ) agr. 1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto; žveplati proti pepelasti plesni 2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak 3. navadno v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika