- razkropítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od razkropiti: razkropitev demonstrantov; razkropitev prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razkropítev
Look at other dictionaries:
disperzíja — e ž (ȋ) 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
