- razkrojeválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razkrajálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) razkrojevalec: razkrajalci snovi / knjiž. boj proti razkrajalcem enotnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkrojeválka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov … Slovar slovenskega knjižnega jezika