- razkóšnost
- -i ž (ọ́) 1. značilnost, lastnost razkošnega: razkošnost hotela, stanovanja / ekspr. razkošnost pomladi 2. knjiž. razkošje: v tej hiši je razkošnost / živeti v razkošnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razkóšje — a s (ọ̑) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sijáj — a m (ȃ) 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja; moten sijaj; sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni ♦ les., tekst. medli,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika