razjókati se

razjókati se: tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

razcmériti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) slabš. razjokati se: razcmeril se je, kot da so mu naredili veliko krivico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razplákati se — am se in pláčem se dov. (ā) knjiž. razjokati se: deklica se je razplakala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsolzíti se — ím se [u̯z] dov., razsólzil se (ȋ í) knjiž. postati (zelo) solzen: ob njegovem pripovedovanju se vsi razsolzijo / razsolziti se nad kom razjokati se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
scmériti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) slabš. razjokati se: za vsako malenkost se scmeri // poslabšati se, skisati se: vreme se je scmerilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žálost — i ž (á) 1. čustvo, ki ga povzroča doživljanje česa duševno bolečega, smrt, izguba koga: obšla, prevzela ga je žalost; čutiti, izražati žalost; nositi v sebi žalost; ekspr. pregnati komu žalost iz srca; od žalosti se razjokati; novica ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias