- razjáhati
- -am tudi -jášem dov. (ā) stopiti, skočiti z živali, na kateri je kdo jahal: vojak je razjahal / razjahati konja, osla ∙ ekspr. hitro je zavrl in razjahal kolo stopil, skočil z njega
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razsésti — sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ ẹ̑) 1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede 2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil razsésti se zastar. razpasti, razkrojiti se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zjáhati — am tudi zjášem dov. (ā) 1. z jahanjem izčrpati, oslabiti: zjahati konja 2. redko razjahati: jezdec se je ustavil in zjahal … Slovar slovenskega knjižnega jezika