- razglášanje
- -a s (á) glagolnik od razglašati: prepovedati razglašanje novice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
demobilizírati — am dov. in nedov. (ȋ) izvesti demobilizacijo: demobilizirati vojsko / po vojni so demobilizirali mnogo oficirjev / publ. razglašanje takih parol demobilizira množice demobilizíran a o: demobiliziran vojak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razglásen — sna o prid. (ȃ) nanašajoč se na razglas ali razglašanje: ljudje so stali okrog razglasnega odra // v zvezi razglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: pribiti obvestilo na razglasno desko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sofisteríja — e ž (ȋ) knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sofístika — e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika