- razglábljanje
- -a s (á) glagolnik od razglabljati: zmotil jo je v razglabljanju; globoko, teoretično razglabljanje o življenju / na koncu razglabljanja je navedel nekatera nova spoznanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
duhoslóven — vna o prid. (ọ̑) zastar. psihološki: duhoslovne znanosti / duhoslovno razglabljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontemplácija — e ž (á) knjiž. poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni: sposoben za kontemplacijo in introspekcijo / gre za globoko vživetje v umetniško delo, za estetsko kontemplacijo; odmika se v svet filozofske kontemplacije /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
refleksíja — e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezoníranje — a s (ȋ) knjiž. razmišljanje, razglabljanje: imeti veselje do rezoniranja in razpravljanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túhtanje — a s (ú) pog. premišljanje, razglabljanje: po dolgem tuhtanju je le našel rešitev / tuhtanje besed, načrtov … Slovar slovenskega knjižnega jezika