- razdíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razdíranje
Look at other dictionaries:
demontáža — e ž (ȃ) razstavljanje (na dele), razdiranje: demontaža aparata, stroja; pren., publ. demontaža organizacije // odstranjevanje, odstranitev z mesta, kjer je bilo kaj montirano: demontaža daljnogleda s puške / demontaža tovarne; demontaža raketnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
destrúkcija — e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdirálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdiranje: razdiralna moč sodobnega orožja; razdiralno delovanje vetra / razdiralne ideje; razdiralna kritika / razdiralno delovanje vohunskih skupin razdirálno prisl.: razdiralno delovati; ti dogodki razdiralno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
