- razdeljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme razdeliti: to posestvo ni razdeljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razdeljív
Look at other dictionaries:
razdélen — lna o prid. (ẹ̄) knjiž. razdeljiv: kmetije ne smejo biti razdelne ♦ min. razdelna ploskev ploskev, po kateri kristal pod pritiskom razpade v dele … Slovar slovenskega knjižnega jezika
