- razdedíniti
- -im dov. (í ȋ) odvzeti pravico do dedovanja: oče ga je razdedinil; pren., knjiž. zavzemal se je za ljudi, ki jih je življenje razdedinilo razdedínjen -a -o: razdedinjena hči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razdedíčiti — im in razdédičiti im dov. (í ȋ; ẹ̑) zastar. razdediniti: razdedičiti hčer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdedínjenje — a s (ȋ) glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavréči — vŕžem dov., zavŕzi zavŕzite in zavrzíte; zavŕgel zavŕgla (ẹ ȓ) 1. narediti, da preneha biti pri osebku to a) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki; zavreči staro obleko; vode, v kateri se kuha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika