- razčlenítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
besédnovŕsten — tna o prid. (ẹ̑ ȓ) nanašajoč se na besedno vrsto: besednovrstne značilnosti / besednovrstna razčlenitev besedila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekompozícija — e ž (í) knjiž. razstavitev, razčlenitev: dekompozicija predmeta v likovni umetnosti / dekompozicija kulture razkroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrázen — zna o prid. (ā) 1. nanašajoč se na izraz, izražanje: a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preabstrákten — tna o prid. (ȃ) preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčlenítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na razčlenitev: razčlenitvene sposobnosti ♦ mat. razčlenitveni zakon distributivnostni zakon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
segmentácija — e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stváren — rna o prid., stvárnejši (á ā) 1. nanašajoč se na snovne stvari: razstaviti listine in stvarno gradivo o razvoju šolstva / stvarna in duhovna zgodovina Slovencev // nanašajoč se na objektivne, od človekove zavesti neodvisne stvari, neodvisno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika