- čakálo
- -a s (á) lov. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čakálo
Look at other dictionaries:
čákati — am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvánajstúren — in dvanájstúren rna o prid. (ȃ ȗ; á ȗ) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gorjé — á s, daj., mest. ed. górju, or. ed. gorjém in górjem; im., tož. mn. gorjá, rod. mn. górij, daj. mn. gorjém, mest. mn. gorjéh, or. mn. górji; im., tož. dv. górji, daj., or. dv. gorjéma (ẹ̑) 1. veliko trpljenje, žalost: občutiti gorje; pogumno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljún — a m (ȗ) 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
možgáni — ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postája — e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predánost — i ž (á) 1. ekspr. značilnost človeka, ki požrtvovalno, nesebično dela za kaj: zahtevati predanost; hrabrost in predanost borcev / predanost delu, gledališču / predanost ideji, socializmu 2. publ. vdanost: predanost staršem / topa predanost v to,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepréčkati — am dov. (ẹ̑) 1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik // redko prehoditi, prepotovati: ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presenéčenje — a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trpljênje — a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
