Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
raz... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razcefedráti — ám [cef in cǝf] dov. (á ȃ) star. razcefrati: razcefedrati rob obleke razcefedrán a o: razcefedrana podloga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčeháti — ám dov. (á ȃ) redko raztrgati, razcefrati: volk je psu razčehal uhelj; žice so se razčehale razčehán a o 1. deležnik od razčehati: razčehani listi 2. razmršen, razkuštran: mož z razčehano brado ◊ zool. razčehana kosmača del ptičjega peresa iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčehljáti — ám dov. (á ȃ) redko raztrgati, razcefrati: razčehljati list razčehlján a o 1. deležnik od razčehljati: razčehljan trak 2. razmršen, razkuštran: veverica s košatim, razčehljanim repom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razcúfati — am dov. (ȗ) pog. razcefrati, razrahljati: razcufati žimo / toča je razcufala koruzo razcúfan a o: razcufana obleka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razcúkati — am dov. (ú ȗ) pog. raztrgati, razcefrati: trnje mu je razcukalo obleko razcúkan a o: razcukan predpasnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razcúnjati — am dov. (ū ȗ) ekspr. raztrgati, razcefrati: razcunjati zaveso razcúnjan a o: razcunjana obleka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razcvèsti se — tudi razcvestì se cvetèm se, in razcvêsti se cvêtem se [ cvǝ in cve ] dov., razcvèl se razcvelà se in razcvêla se in razcvetèl se razcvetlà se in razcvêtel se razcvêtla se (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: zaradi tople… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razcvetéti se — ím se dov. (ẹ í) 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdrápati — am in ljem dov. (ā) 1. ekspr. poškodovati, uničiti: močno deževje je razdrapalo cesto; pren. stiske so razdrapale njegovo dušo 2. star. razpraskati: razdrapati obraz; z nohti razdrapati 3. nar. raztrgati, razcefrati: razdrapati blago, papir… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
