- razbohôtiti se
- -im se in razbohotíti se -ím se dov., razbohôtil se in razbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: na poseki se je razbohotilo malinovo grmičevje; po njivah se razbohoti plevel; pren. administrativni aparat se je preveč razbohotil; v njem se je razbohotila želja po oblasti ● knjiž. v tistem času se je naturalizem razbohotil v vodilno umetnostno smer je postal vodilna umetnostna smer razbohôten -a -o in razbohotèn -êna -o: razbohoten osat; razbohoteno sovraštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.