- ranocélnik
- -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ranocélnik
Look at other dictionaries:
ránar — ja m (ȃ) ranocelnik: ranar mu je prevezal rano, puščal kri / vaški ranar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ranocélnica — e ž (ẹ̑) ženska oblika od ranocelnik: ranocelnica mu je obvezala krvavečo roko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
