Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
febrílen — lna o prid. (ȋ) med. ki ima visoko telesno temperaturo, vročinski: febrilen bolnik / febrilni stadij bolezni; pren. za vsa pisateljeva dela je značilna febrilna rahločutnost in prizadetost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nežnočútje — a s (ȗ) knjiž. rahločutnost, obzirnost: ko bi imel le malo nežnočutja, bi vedel, kako je treba z njo ravnati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nežnočútnost — i ž (ū) knjiž. rahločutnost, obzirnost: dobro je poznala hčerino nežnočutnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rahločútje — a s (ȗ) knjiž. rahločutnost: njeno nežno rahločutje ga je privlačilo / branila se je iz rahločutja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tankočútnost — tudi tenkočútnost i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tankoslútnost — tudi tenkoslútnost i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
