- púkati
- -am nedov. (ū) nar. puliti: pukati lan, repo / pukati nitke iz prta // trgati, cefrati: v zadregi je pukala rob predpasnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pukati — pȕkati (što) nesvrš. <prez. ām/pȗčēm, pril. sad. ajūći/pȗčūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. ekspr. čupati ETIMOLOGIJA vidi puknuti … Hrvatski jezični portal
пукать — аю лопаться, испускать газы , пучить, укр. пукати, пукнути лопнуть , блр. пукнуць упасть с шумом , цслав. пѫкнѫти лопнуть , болг. пукна, сербохорв. пу̏кне̑м, пу̏ħи лопаться, прорваться , словен. pȯkniti, ро̣̑knеm, pȯčiti трещать, извергаться ,… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
puknuti — pȕknuti (pȕći) svrš. <prez. pȕknēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. pȕkao/pȕknuo, pȕkla/pȕknula ž, gl. im. puknúće> DEFINICIJA 1. (Ø), v. pucati 2. (se) žarg. ubosti se iglom radi drogiranja, uzeti iglom dozu droge [pukao se jednom i riknuo] 3.… … Hrvatski jezični portal
popukati — pòpukati (što) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. pòpukān> DEFINICIJA reg. počupati, v. ETIMOLOGIJA po + v. puknuti, pukati … Hrvatski jezični portal
púkanje — a s (ū) 1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe 2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica … Slovar slovenskega knjižnega jezika