- puhloglávost
- -i ž (ā) ekspr. lastnost, značilnost puhloglavega človeka: napadati puhloglavost; puhloglavost mestnih gizdalinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bohotáti — ám tudi óčem nedov. (á ȃ, ọ) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika