púhlica

púhlica
in puhlíca -e ž (ú; í) 1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami 2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • apnénka — e ž (ẹ̄) apnena zemlja: puhlica in apnenka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fráza — e ž (á) 1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rečeníca — e ž (í) knjiž. 1. reklo, fraza: v slovarjih so razložene besede in rečenice; stare rečenice / ljudske rečenice / spet se je potrdila stara rečenica, da nesreča nikoli ne počiva star pregovor 2. fraza, puhlica: rekel jim je nekaj prijaznih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rêklo — a s (é) 1. stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed: rad uporablja stara, ekspr. sočna rekla; jezik za zobe, hvala bogu in druga rekla / duh jezika se kaže v reklih / ljudska, stalna rekla // stalna besedna zveza v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • splôšnica — e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”