- púhanje
- -a s (ū) glagolnik od puhati: puhanje lokomotive / puhanje pare iz kotla / medvedje puhanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jȕžina — ž meteor. stanje vremena na Jadranu kad puše jugo i kad se zbog visoke vlage i vjetra ljudi nelagodno osjećaju; jugovina ∆ {{001f}}kišna ∼ uz puhanje juga najčešće bude i kiše, koja katkada može donijeti i saharsku prašinu; suha ∼ donosi većinom… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
púhāljka — ž 〈D L ljci, G mn ī〉 1. {{001f}}cijev za puhanje; puhalica 2. {{001f}}igračka u obliku cijevi, ob. od stakla koja se začepi kitom ili vlažnom kudjeljom (u obliku čepa izbaci se puhanjem); puhalo … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
uspúhati se — svrš. 〈prez. ùspūšēm se, pril. pr. āvši se, prid. trp. ùspūhān〉 1. {{001f}}konstr. rij. dati se na puhanje 2. {{001f}}razg. ubrzano disati od trčanja, napora itd.; zapuhati se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
spiro- — DEFINICIJA kao prvi dio riječi označava ono što se odnosi na puhanje, disanje [spirometrija] ETIMOLOGIJA lat. spirare <prez. spiro>: disati … Hrvatski jezični portal
puhaljka — púhāljka ž <D L ljci, G mn ī> DEFINICIJA 1. cijev za puhanje; puhalica, puhalo 2. igračka u obliku cijevi, ob. od stakla koja se začepi kitom ili vlažnom kudjeljom (u obliku čepa izbaci se puhanjem) ETIMOLOGIJA vidi puhati … Hrvatski jezični portal
južina — jȕžina ž DEFINICIJA meteor. stanje vremena na Jadranu kad puše jugo i kad se zbog visoke vlage i vjetra ljudi nelagodno osjećaju; jugovina SINTAGMA kišna južina uz puhanje juga najčešće bude i kiše, koja katkada može donijeti i saharsku prašinu;… … Hrvatski jezični portal
uspuhati — uspúhati se svrš. <prez. ùspūšēm se, pril. pr. āvši se, prid. trp. ùspūhān> DEFINICIJA 1. konstr. rij. dati se na puhanje 2. razg. ubrzano disati od trčanja, napora itd.; zapuhati se ETIMOLOGIJA uz + v. puhati … Hrvatski jezični portal
lokomobíla — e ž (ȋ) strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píhanje — tudi pihánje a s (í; ȃ) glagolnik od pihati: pihanje burje, vetra / moti me njegovo pihanje in puhanje / odprtine za pihanje zraka / iz gošče se sliši jezno medvedkino pihanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pùf — medm. (ȕ) 1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla 2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf … Slovar slovenskega knjižnega jezika