puhálnik

puhálnik
-a [tudi u̯n] m (ȃ) agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • senó — á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • siloréznica — e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slamoréznik — a m (ẹ̑) agr. stroj za rezanje slame, sena: slamoreznik in puhalnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”