Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pesján — a [pǝs] m (ȃ) slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: kdo bi se upiral takemu pesjanu / ozmerjati koga s pesjanom / kot psovka: kako si upaš, pesjan; pesjan stari, tatinski; pren. napasti postojanko fašističnih pesjanov ◊ etn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peslájnar — ja [pǝs] m (ȃ) star. pesjan: izogibajte se teh peslajnarjev / luterani in drugi taki peslajnarji krivoverci ◊ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
