- psíčka
- -e ž (ȋ) ženska oblika od psiček: psička je cvilila in mahala z repom / ekspr. psička z rodovnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
psíčka
Look at other dictionaries:
mečkáti — ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕhica — e ž (ŕ) ekspr. manjšalnica od mrha: ta tvoja mrhica že ne bo potegnila voza / pridna mrhica, je rekel in pobožal psička … Slovar slovenskega knjižnega jezika
norčàv — áva o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička // knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice 2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otolstéti — ím [u̯s] dov. (ẹ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček otolstèl in otolstél éla o: otolstela psička je ležala v senci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevráčati — am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psíček — čka m (ȋ) manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
