prožíti

prožíti: in próžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi ● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže

Игры ⚽ Нужен реферат?

pružiti — prȕžiti svrš. <prez. prȕžīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prȕžen> DEFINICIJA 1. (što) izravno iz ruke dati; uručiti 2. (se) a. leći ispruživši se b. protegnuti se u dužinu, zauzeti kakav prostor [rijeka se pružila dolinom] FRAZEOLOGIJA… … Hrvatski jezični portal
pláz — a m (ȃ) agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz ú stil. a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
próženje — a s (ọ) glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puščíca — in púščica e ž (í; ȗ) 1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sproževáti — újem nedov. (á ȗ) redko sprožati, prožiti: sproževati orožje / sproževati nasprotovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias