podóbarstvo — a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alienácija — e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anafilaksíja — e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíofizikálen — lna o prid. (ȋ ȃ) nanašajoč se na biofiziko: proučevati biofizikalne procese … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fávna — e ž (ȃ) živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo: proučevati floro in favno pokrajine; globokomorska, planinska favna; bogata favna naših gozdov / tropska morja s pisano ribjo favno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fenomén — a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
filozofíja — e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
flóra — e ž (ọ̑) rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore ♦ biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fosíl — a m (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gíb — a m (ȋ) premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega: delati, posnemati gibe; avtomatični gibi; mehki, mirni gibi; nagel, sunkovit gib; nagonski gib samoobrambe; plesni gib; gibi rok / proučevati ritem dela in delovnih gibov / kazati veselje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
