- prótiustáven
- -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèustáven — vna o prid. (ȅ á) jur. brezustaven: neustavna doba // protiustaven: neustavno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika