- propálost
- -i ž (á) nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
propálost
Look at other dictionaries:
pròpalōst — ž stanje onoga koji je propao (1,2) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
propalost — pròpalōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je propao (1,2) ETIMOLOGIJA vidi propasti … Hrvatski jezični portal
bláto — a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mláka — e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlakúža — e ž (ú) 1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno // ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti 2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močvára — e ž (ȃ) ekspr. 1. močviren svet, močvirje: ob cesti je ležala močvara; iz močvar se je začela dvigati megla / v dežju se je cesta spremenila v močvaro 2. moralna propalost, pokvarjenost: izkopati se iz močvare; tavati v močvari mesta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močvírje — a s (ȋ) 1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh / pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nižína — e ž (í) 1. nizek, razmeroma raven svet: v vzhodni Evropi prevladujejo nižine; rodovitna nižina / Panonska nižina 2. prostor, ki je nižje od česa: spustiti se v nižino; pren. duh se je dvignil iz nižin 3. lastnost, značilnost nizkega: nižina glasu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poživínjenost — i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
