góng — a m (ọ̑) viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa // muz. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ísker — kra o prid. (í) 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lucíden — dna o prid. (ȋ) knjiž. 1. jasen, razumljiv: svet tega pesnika je luciden; njegove lucidne formulacije; lucidna obrazložitev načrta 2. bister, prodoren, bleščeč: bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva; izredno duhovita in lucidna ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprodóren — rna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki ni prodoren: človek neprodornega duha / neprodorna zamisel ∙ zastar. neprodoren gozd neprediren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óster — tra tudi ôstra o stil. ó prid., ostréjši (ọ, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovladováti — újem nedov. (á ȗ) star. obvladovati: ovladovati položaj / dobro ovladuje francoščino ovladujóč a e: imel je prodoren in ovladujoč pogled … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predíren — rna o prid. (ȋ) 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predóren — 1 rna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih 2 rna o prid. (ọ ọ̄) prodoren: predoren človek / predoren duh predórno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenicljív — a o prid. (ȋ í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prodíren — rna o prid. (ȋ) knjiž. prodoren: prodirni žarki / pogledati koga s prodirnimi očmi / prodiren mislec / prodirna analiza družbe prodírno prisl.: pogledati ostro in prodirno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
