- prmèjdúš
- in prmejdúš medm. (ȅ-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne boš šel z nami, prmejduš / v prislovni rabi obljubil je za prmejduš, da pride zagotovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.