privátnik

privátnik
-a m (ȃ) kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik ∙ ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • privatnik — prȉvātnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA onaj koji samostalno nastupa u obrtu, trgovini i općenito u privrednoj djelatnosti ETIMOLOGIJA vidi privatni …   Hrvatski jezični portal

  • detèktīv — m 〈G detektíva〉 1. {{001f}}policijski službenik u civilu 2. {{001f}}onaj koji obavlja informativne i istražne usluge i provjere kao privatnik; privatni istražitelj 3. {{001f}}pren. razg. radoznala osoba, koja sve propituje, sve želi znati …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pósebnīk — m (pósebnica ž) 〈V īče, N mn īci〉 zast. 1. {{001f}}pojedinac 2. {{001f}}privatnik …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • privatnica — prȉvātnica ž DEFINICIJA v. privatnik ETIMOLOGIJA vidi privatni …   Hrvatski jezični portal

  • posebnik — pósebnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA zast. 1. pojedinac 2. privatnik ETIMOLOGIJA vidi poseban …   Hrvatski jezični portal

  • detektiv — detèktīv m <G detektíva> DEFINICIJA 1. a. policijski službenik u civilu b. onaj koji obavlja informativne i istražne usluge i provjere kao privatnik; privatni istražitelj 2. pren. razg. radoznala osoba, koja sve propituje, sve želi znati… …   Hrvatski jezični portal

  • privátnica — e ž (ȃ) ženska oblika od privatnik: mlin ima neka privatnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”