- priučítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od priučiti: sprejeti delavca za priučitev kovinske stroke; poklicna priučitev delavcev / priučitev tujih jezikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
priučítev
Look at other dictionaries:
priučênje — a s (é) priučitev: sprejeti delavca za priučenje / priučenje nemščine mu ni delalo težav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priučítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na priučitev: za to delo je potrebna daljša priučitvena doba / priučitvena sposobnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
