- pritléhen
- -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter 2. ekspr. vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pritléšen — šna o prid. (ẹ̄) nar. pritlehen, pritalen: pritlešne veje / pritlešno drevje … Slovar slovenskega knjižnega jezika