- pritegoválen
- -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pritézen — zna o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika