- pritávati
- -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.