- prisvojítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prisvojítev
Look at other dictionaries:
prisvojítven — a o (ȋ) pridevnik od prisvojitev: vzeti kaj s prisvojitvenim namenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prótipráven — vna o prid. (ọ̑ ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje prótiprávno prisl.: protipravno pridobljeno premoženje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
