- prištorkljáti
- -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.