pristójbina

pristójbina
in pristojbína -e ž (ọ̑; í) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • stojnína — e ž (ȋ) 1. pristojbina za prodajni prostor na trgu: plačati, pobirati stojnino; na živinskem sejmu so zvišali stojnino 2. pristojbina za nepravočasno naložena ali raztovorjena vozila: plačati stojnino železnici; ladijska stojnina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cenílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cestnína — e ž (ȋ) pristojbina za uporabo cest: plačevati, pobirati cestnino; uvedli bodo neke vrste cestnino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čuvajnína — e ž (ȋ) pristojbina za čuvanje: plačati čuvajnino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • denárič — a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • desétek — tudi desêtek tka m (ẹ̑; ȇ) 1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet 2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ekspresnína — e ž (ȋ) ptt pristojbina za ekspresno pošiljko: ekspresnina za pisma in pakete …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gozdnína — e ž (ȋ) zastar. pristojbina za izkoriščanje gozda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grobnína — e ž (ȋ) pristojbina za prostor na pokopališču …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrámba — e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu ♦ jur. sodna hramba denar, ki ga odda… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”