- pristaníški
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pristanišče: pristaniške naprave; pristaniško skladišče / pristaniška pristojbina / pristaniški delavci / pristaniško mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pristaníški
Look at other dictionaries:
bordél — a m (ẹ̑) pog. javna hiša: pristaniški bordel; dekleta iz bordelov / ekspr. ne trpim bordela v svoji hiši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
carínik — a m (ȋ) uslužbenec, ki carini: carinik pregleduje prtljago; pristaniški cariniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délavec — vca m (ẹ) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálnik — a m (ȃ) teh. stroj za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: hidravlični, mehanski dvigalnik; prevozni dvigalnik / pristaniški ropot je še povečevalo škripanje in ječanje dvigalnikov dvigal, žerjavov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
empórij — a m (ọ) knjiž. pomembno trgovsko središče z velikimi blagovnimi skladišči: pristaniški emporij; trgovski emporij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inšpéktor — ja m (ẹ) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik: inšpektor je pregledal poslovne knjige / cestni, pristaniški inšpektor; policijski, sanitarni, šolski, tržni, urbanistični… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kapitanát — a m (ȃ) star. kapitanija: pristaniški kapitanat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadglédnik — a m (ẹ̑) zastar. nadzornik: postal je nadglednik / pristaniški nadglednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadzórnik — a m (ọ̑) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzornik je pregledal poslovanje v trgovini / cestni, pristaniški nadzornik; policijski, sodni, tržni nadzornik; nadzornik gozdov ♦ šol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakladáč — a m (á) 1. delavec, ki naklada: pristaniški nakladač 2. grad. nakladalnik: kupiti nov nakladač; nakladači in buldožerji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
