búhniti

búhniti: -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

podbuhnuti — pòdbuhnuti svrš. <prez. pòdbuhnēm, pril. pr. ūvši, prid. trp. pòdbuhao> DEFINICIJA oteći, naduti se; nabreknuti ETIMOLOGIJA pod 1 + prasl. *buxti: naduti se, particip *buxlъ (rus. búxnut , slov. buhniti) … Hrvatski jezični portal
vzbúhniti — em dov. (ú ȗ) 1. buhniti navzgor: skozi razpoke vzbuhne plamen; pren., pesn. iz gozdov je vzbuhnil upor 2. preh., ekspr. s silo vreči navzgor: eksplozija je vzbuhnila v zrak zemljo in kamenje 3. ekspr. nenadoma, silovito se pojaviti: na hrbtu so … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias