- prismóda
- -e ž (ọ̑) slabš. nespameten, neumen človek: tej prismodi tega ne boš mogel dopovedati; ta fant je čisto navadna prismoda / kot psovka nehaj že, prismoda neumna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prismódica — e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od prismoda: ni še govoril s tako prismodico; mala prismodica je vse verjela / kot nagovor ne jokaj, prismodica … Slovar slovenskega knjižnega jezika