- príšlec
- -a [lǝc] m (ȋ) kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece // priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih republik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
moževánje — a s (ȃ) glagolnik od moževati: prišlec je pretrgal njuno moževanje o gospodarstvu; ob nedeljah so njegovi prijatelji prihajali na moževanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihódnik — a m (ọ̑) zastar. prišlec: prihodniki so bili utrujeni / svojim prihodnikom je zmeraj dobro postregla gostom, obiskovalcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príšlek — a [lǝk in lek] m (ȋ) 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príšlekinja — e [lǝk in lek] ž (ȋ) 1. priseljenka: domačinke in prišlekinje 2. ženska oblika od prišlec: odvzeti kovčke prišlekinji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privándranec — nca m (ȃ) star. 1. prišlec, popotnik: okrog privandranca se je zbralo nekaj radovednežev 2. priseljenec, tujec: domačini in privandranci … Slovar slovenskega knjižnega jezika