- prirentáčiti
- -im dov. (á ȃ) ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.