- pripolzéti
- -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) polzeč se pojaviti: po licu ji je pripolzela solza
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pricuréti — ím dov. (ẹ í) priteči, pripolzeti v tankem curku: iz vrtine je pricurela voda; pren., ekspr. nenadoma je pricurela vanj čudna sladkost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pricurljáti — ám dov. (á ȃ) priteči, pripolzeti v tankem curku: potne kaplje so mu pricurljale po čelu; iz prsta ji je pricurljala kri … Slovar slovenskega knjižnega jezika