- pripíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od pripirati: pripiranje oken, vrat / pripiranje oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pripíren — rna o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripiro ali pripiranje: pripirna reža je prevelika / pripirna letev ◊ teh. pripirna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine … Slovar slovenskega knjižnega jezika